9. jan 2012 15:08
Bravo Ežoj - točno tako je kot si napisal. Vse življenje že živim z vrtom (najprej doma, nato na svojem) in ni ga večjega užitka, kot nabirati zelenjavo, ki si jo sam posejal in posadil. Saj ne rečem, nekaj let vmes sem v vrtu videla bolj delo kot užitek (pa tudi še sedaj kdaj, ko je vroče, vrt pa zaraščen-toda trud se večinoma izkplača).
Tudi še sedaj, ko zima ni tako huda, kuhamo skoraj izključno zelenjavo, ki smo jo sami pridelali - nekaj jo imam zamrznjene, nekaj vložene, veliko je je pa še vedno zunaj na vrtu in njivici. Tudi jaz sem bolj mestno dekle, ki se je primožilo na vas, toda sedaj mi vrt in njivo zavida marsikatera soseda, pa ne po urejenosti, po tem, da na njem vedno nekaj raste, zori, da se na njem vedno nekaj obira. Koliko pa to pripomore k družinskemu proračunu pa pravzaprav ne vem - če je letina dobra, prav gotovo kar nekaj - če pa je letina slaba, bi pa bilo bolje, da bi denar kar spomladi odnesla zelenjadarju na tržnici. Toda meni je to drugotnega pomena, ker vem kakšno zelenjavo uživamo, ker se veselim časa, ko bomo posejali prvo solato in špinačo, posadili česen, čebulo in krompir ter nato posejali še vso ostalo zelenjavo. Veselili se bomo vsake kaleče rastlinice in nestrpno čakali prvega pridelaka. Ni ga slajšega krompirja od prvega zgodnjega krompirja z domače njive. In s tem početjem sem okužila tudi moža, ki mi pripravi gredice, njivo, pomaga posaditi kakšno zelenjavo.
Da pa ne bom samo smetila - pravzaprav ne vem koliko mesečno zapravim zgolj za gospodinjstvo - mislim da tam nekje 500-600 €. Jemo zgolj doma, največkrat doma pripravljeno pozno kosiloin če kdo rabi še nekaj malega za večerjo. Tudi slaščic ne kupujemo ampak ponavadi v nedeljo kaj spečem. Je pa tako, da kuhamo bolj domačo hrano in le redko posegamo po kakšnih dragih sestavinah - niti nismo vajeni take hrane.
lep dan še naprej
tedyka